Društvo tabornikov Rod svobodnega Kamnitnika Glavna stran
Društvo tabornikov Rod svobodnega Kamnitnika, Studenec 15, Škofja Loka
Zveza tabornikov Slovenije - nacionalna skavtska organizacija     Svetovna organizacija skavtskega gibanja - WOSM
Stran, posvečena golažijadiStran o novem taborniškem domuGlas svobodne JeloviceIzobraževalni tabor za popotmnice in popotnikeAvtoorientacija RSK forum
Društvo tabornikov Rod svobodnega Kamnitnika
Mediji  |  Kontakti  |  Kazalo  |  Iskanje  
Društvo tabornikov Rod svobodnega Kamnitnika Društvo tabornikov Rod svobodnega Kamnitnika
Slika teme
 
Društvo tabornikov Rod svobodnega Kamnitnika

žabe čez cesto

Člani voda Levi in Kobre smo v tednu med 14. in 18.3. pomagali žabam čez cesto.

V zgodnjem spomladanskem in deževnem času se namreč žabe odpravijo na pot iz svojih prežimovališč proti mlakam, kjer odložijo svoje mreste in tako poskrbijo za razvoj svojih družinic. Na svoji poti pa velikokrat naletijo na ovire in ene izmed največjih ovir so ceste.

Da bi žabe lahko varno opravile svojo pot, smo jim v večernih urah z lučkami poiskali na travnikih ob cesti v Hrašah, jih previdno pobrali in prenesli čez cesto.

Nekateri so jih našli več, nekateri malo manj. A vseeno je bilo sila zabavno poslušati otroško navdušenje: 'Žaba! Poglej, Žaba!' 

 

glas svobodne jelovice

 Vsi polni zabave smo se ob 7.20 zbrali na avtobusni postaji v Škofji Loki. Z avtobusom smo se odpreljali v Železnike, kjer smo se udeležili orientacijskega tekmovanja Glas svobodne Jelovice. Tam smo se najprej prijavili in izvedeli, da bomo štartali že drugi. Na hitro smo opravili topografske teste in pri tem imeli nekaj težav. Mudilo se nam je že, saj smo morali ujeti avtobus, ki nas je čakal za prevoz do štatnega mesta. Medtem, ko smo se peljali smo gledali skozi okno in opazovali kako pada dež. Že v naprej smo vedeli, da bomo vsi premočeni.

Na štartu smo dobili zemljevid in veselo smo se odpravili po mokri poti navzdol ter že kmalu ugotovili, da nismo ravno na pravi poti. Pomagali smo si še s kompasom in našli pravo točko. Na prvi točki pa so bile že tri skupine. Hitro smo se orientirali in tekli po hribu navzgor, dokler nismo prišli do kolovoza, ki je bil čisto na vrhu. Po kolovozu smo se še malo sprehodili in domnevali, da smo prišli do druge točke. Tam smo zelo dobro preiskali, a je nismo našli. Iskali smo različne načine kje bi lahko bili. Odpravili smo se še malo naprej, da bi našli kakšno znamenje. Prišli smo že vse do glavne ceste. Kmalu smo izvedeli, da je prišlo do pomote in druge točke sploh še ni bilo postavljene. Zato smo dobili nekaj minut odbitka pri končnem rezultatu. Na tej točki nas je čakal še tematski test iz znanja od dražgoški bitki. Hitro smo rešili test ter odhiteli naprej, saj je bila pot od druge do tretje točke hitrostna etapa. Pot do četrte točke je vodila po ovinkasti cesti navzdol. Vsi smo bili že čisto premočeni. Pot do četrte točke je bila blatna, ampak smo bili že tako ali tako čist mokri. Do pete točke pa je bila pot najzahtevnejša, saj je bilo zelo veliko kolovozov. Na zadnji točki smo opravili še test prve pomoči in bili pri tem zelo uspešni. Tekli smo do cilja vsi premočeni, premraženi, blatni in polni adrenalina. Na cilju pa nas je čakalo toplo kosilo.

Po nekaj urah čakanja, samo vsi veseli izvedeli, da smo dosegli 3. mesto in da nam je do drugega mesta zmanjkalo le 4 točke. Imeli smo zelo dobro izkušnjo z dobrim koncem.

Še nekaj fotografij.

 

Aljaž Rupar (vod - Barabe)

 

GLAS SVOBODNE JELOVICE

Že v petek zvečer smo se odpravili proti osnovni šoli Železniki. Tam so potekale priprave za taborniško orientacijsko tekmovanje Glas svobodne Jelovice, ki ga je že štiridesetič zapored organiziral Rod svobodnega Kamnitnika Škofja Loka.

Prvič sem se tekmovanja udeležila kot kontrolorka na kontrolni točki. Jaz, Gaja Pajntar in Katra Košir smo se veselile te izkušnje. Na tekmovanju smo sodelovale prvič in bilo je vznemirljivo. Ko smo prispeli v osnovno šolo, smo pomagali pri organizaciji. Me tri smo pomagale pri lažjih opravilih. Najprej smo si pripravili malico za naslednji dan, zjutraj pa smo budile tabornike in jih usmerjale do prostora, kjer smo se zbrali in imeli zbor. Na kontrolno točko so nas odpeljali z avtomobilom. Tam smo si postavile šotor. Z malo napora nam je uspelo. Ni ravno preprosto zabijanje klinov v  popolnoma zmrznjen makadam. Tam smo morale počakati na vse vode GG-jev, ki so morali priti k nam ali pa v cilj. Dež nam ni delal večjih preglavic, razen pri postavljanju in pospravljanju šotora. Bolj nas je oviral mraz. Tudi lakota nam ni prišla do živega, še manj pa nam je bilo dolgčas.

Bile smo na kontrolni točki za GG-je. Naša tema je bila prva pomoč. Vsak vod, ki je prišel do nas se je moral poštempljati v posebno postajico. Me tri smo jim izročile test, ki smo ga kasneje pregledale in rezultate sporočile vodnici, ki si je vse zabeležila. Na KT-ju smo ostale do zgodnjega popoldneva. Pospravile smo šotor in svoje stvari in se odpravile proti osnovni šoli. S tem pa tekmovanja za nas še zdaleč ni bilo konec. Čakala nas je še razglasitev in pospravljanje šole. S skupnimi močmi smo šolo hitro pospravili.

Z vodnico Jano smo se odpravili v Škofjo Loko bogatejši za še eno zanimivo taborniško izkušnjo in odločene, da se tam vidimo tudi na enainštiridesetem Glasu Svobodne Jelovice.



Eva Oblakovič

 

GG JESENOVANJE

Kaj je vaša prva asociacija na besedo september?

Večina šolarjev nas odgovori začetek pouka. Mogoče se tega res ne veselimo tako močno, se pa zato veselimo novih taborniških dogodivščin, ki jim na para. V ackijo smo tako stopili že zgodaj jeseni in se podali na nepozabno dogodivščino v Jurkov dom na Lisco.

Naše potovanje se je začelo na mrzlo oktobersko jutro. Vsi, še vedno nekoliko omotični od zgodnje ure, smo se zbrali na železniški postajo v Škofji Loki, od koder smo se z veliko železno škatlo, ki ji pravimo vlak, odpeljali do Ljubljane. Tamo smo prestopili na drug udoben vlak, ki nas je popeljal do postaje Kamniti Most. Po dvourni vožnji smo vsi pripravljeni stopili na trdna tla ter se podali na našo začrtano pot. Kot je seveda za tabornike značilno smo morali pot poiskati samo brez pomoči naših vodnic. V roke smo dobili le list papirja na katerem so pisali podatki, ki so opisovali načo pot. S tem opisom poti in skoraj najmlajšim GG-jem na čelu naše odprave smo že po nekaj ovinkih zavili s poti. Hodili smo že kar nekaj časa, nakar se je nam, najstarejšim tabornicam te skupine, zdelo nekaj zelo čudno. Navedeno razdaljo smo namreč že prehodili, o kmetiji pa še vedno ni bilo ne duha ne sluha. Pot smo nato le našli, vendar s pomočjo. Začel se je prvi vzpon, ki se je vlekel in vlekel. Hodilo smo po strmem bregu, ki se nikakor ni hotel spremeniti v položen teren. Po eni uri in pol hoda smo se ustavili pri majhni cerkvici in tamo smo opazili sledi snega. Ko smo se za silo odpočili, smo se odpravili po poti naprej. Ker smo taborniki po značaju vesele narave in razigrani smo se med potjo igrali igrico zaupanja. Po 30 minutah smo vsi z zavezanimi očmi le prikorakali na cilj. Gozd se je razširil v prostran travnik in na sredi je stala lepa bela koča z leseno ograjo in kamnitimi stopnicami.

Tega prihoda na cilj smo se vsi veselili, saj je bilo hoje konec in dobili smo težko pričakovano kosilo o katerem ne bomo razpravljali, saj vsi vemo, da spada med djedi, ki ti zaradi svojega odličnega okusa zapre usta. Po popoldanskem počitku smo morali biti koristni in nabrati drva za ogenj, ki nam je prav prijetno spekel večerjo. Tudi naši večerni programi niso kar tako. Večer je namreč del dneva, kjer se vsi skupaj zabavamo in si izmenjujemo šale- Prvi večer smo se igrali zelo zanimivo, vednar miselno igro. Sofa je namreč zelo težka igra, vendar ti naziv tabornik težave olajša kar za 99 %. Okoli enajste ure je napočil čas za spanje., vendar si GG taborniki misli: je pa kaj še. Takrat se na nas začne najboljša zabava. Časa imamo celo noč, ki jo pametno izkoristimo. Se pogovarjamo in smejimo, posnamemo kakšno fotografijo in tudi kakšno ušpičimo.

Veste kaj sledi? Zgodnje vstajanje. To je edina stvar, ki nam ni tako pri srcu, vendar tudi to smo preživeli. Dan smo začeli z različnimi taborniškimi delavnicami kot so na primer morsejeva abeceda, vrisovanje na karto, risanje minskega polja in mnoge druge. Popoldne pa smo so skupinah izdelali makete pionirskih objektov. To so zvezane dolge sušice, ki z malo našega truda ustvarijo pravi naravni objekt kot na primer vhod v tabor. Vsem ni tako dobro uspelo kot naši skupini, ki nam je s skupnimi močmi uspelo postaviti maketo strnjenea zabaviščnega parka.

Zvečer pa je bil na sporedu pravi taborniški družinski dvoboj. Taborniki nismo vsi tako zelo, zelo bistri, da bi vse vedeli in včasih se nerodno izražamo. Iz nekaterih vprašanj pri družinskem dvoboju je tako nastala zabava, ki ji ni manjkalo smeha in dobrih šal. Po takem zabavnem programu smo mislili, da ne more biti še boljše, vendar smo se zmotili. Noč je bila prav nora. Najprej smo si z alkoholnimi flomastri pisali po rokah, nogah, hrbtu in še kje sami, nato pa so se nam pridružili tudi vodniki, ki so nam naše umetnine še dodatno polepšali. Res je bilo zabavno in polno smeha, ki je prihajal iz srca.

Po tej nekoliko nesprespani noči smo zjutraj pospravili kočo in jo počistil, da se je svetila kot nova. Tudi skrbnik nas je pohvalil in tako smo se vsi veseli opravili po hribu navzdol proti železniški postaji. Pot se tkorat ni tako vlekla in ni bila tako naporna, vendar so nas po prehojeni poti bolele mišice. Med čakanjem na vlak smo zato morali pretegniti noge, da nas noge ne bi bolele še več dni po tej hoji. Igrali smo se zanimivo taborniško igrico v kateri ljubezen ne počiva.

Okoli štirinajste ure je pripeljal vlak in nas pobral ter odpeljal nazaj v Ljubljano. Tam smo počakali nekaj minut, ravno toliko, da smo lahko nekaj pojedli in že smo bili na vlaku za Škofjo Loko. Prispeli smo na našo končno postajo. Bili smo nekoliko utrujeni, vendar zadovoljni s tem dobro izkoriščenim GG jesenovanjem.

Še nekaj fotografij .

 

Lučka Novak

 

 

 

 

 

 

RSk močne ukane

V soboto, 16.10. 2010, smo se pred taborniškim domom zbrali GG-ji s spalkami, armafleksi in potrebščinami za orientacijo. Ja, tako je, podali smo se na dnevno/nočno orientacijo po okolici Škofje Loke.  Bilo nas je 21, kar je vsega skupaj 4 ekipe (S.P., MM, Levi in Barabe). Proga ni bila težka. Pot pa nas je naprej vodila čez Kobilo do Gabrovega, nato pa preko mostu v Vincarjih proti Crngrobu.

Ob povratu nas je čakal še preizkus znanja o vozlih in prehod minskega polja ter večerja - slastna pica! Mmmmmm ...   

Zavili smo se v spalke in pogledali še film, nato pa nas je nekatere premagal spanec, druge pa igrica resnica ali izziv (izzivi so prevladovali :)).  

In koncu še rezultati:

1. mesto: S.P.

2. mesto: Barabe

3. mesto MM in Levi 

 

Se vidimo na naslednji GG akciji!

 

GG-jčki in Saša

 



Društvo tabornikov Rod svobodnega Kamnitnika
Koledar
jun | jul | avg | sep | okt
avgust 2019
P T S Č P S N
      1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24
25
26 27 28 29 30 31  
 
Fotoutrinek
 
 
Društvo tabornikov Rod svobodnega Kamnitnika
Društvo tabornikov Rod svobodnega Kamnitnika
Vse pravice pridržane.  |  © RSK Škofja Loka  |  Prijavi napako Društvo tabornikov Rod svobodnega Kamnitnika